Mini tropski ekosistem visoke vlažnosti, potrebne za rast vanilije

Prva slovenska vanilija

Napotki za nego

Da ti olajšamo vzgojo sadike tvoje prve vanilje, si preberite najpogostejša vprašanja.

Ali moja vanilija rabi dodatno oporo, ko jo presadim iz vanilarija?

Vanilija je vzpenjalka in rabi oporo ob kateri se lahko razrašča. V naravi je to deblo drevesa, po katerem zraste v njegovo krošnjo, podobno kot v naših gozdovih to počne bršljan.

Je vanilija nagnjena k boleznim?

Vanilija je zelo odporna rastlina, ne marajo je niti vataste uši. Pazite le da ne stoji v podstavku z vodo, saj lahko v tem primeru začno gniti korenine.

Kdaj gnojiti vanilijo?

Gnojite jo v topli polovici leta med marcem in septembrom, zelo podobno kot falenopsise.

Svetloba in vlaga po presaditvi

Ker je vanilija rastlina, ki raste v krošnjah dreves, ne prenaša direktnega sončnega obsevanja. Svetla polsenca je pravo mesto zanjo, pa tudi vzhodna in zahodna okna kjer ni pripeke v najsvetlejšem/najtoplejšem delu dneva.

Bo moja vanilija zacvetela in kdaj? Kakšen je cvet vanilije?

Vanilija prvič cveti v tretjem letu starosti, ko je dovolj velika in ima energijo za tvorbo cvetov. Cvetovi so rumene barve, brez vonja. Vsak cvet je odprt le en dan – v tem času, po možnosti dopoldan, ga je potrebno ročno oprašiti, če želite dobiti plodove.

Kako doma oprašiti vanilijo?

Za opraševanje je potrebno razumeti anatomijo cvetov vanilije. Predlagamo, da si pogledate naš video na YouTube.

Bo imela stroke in plodove?

Če vam je uspelo cvet vanilije oprašiti na pravilen način, boste zagotovo lahko naslednjih 9 mesecev spremljali razvoj ploda, ki mu botanično rečemo kapsula, po domače pa strok.

Jih lahko uporabim surove? Kako jih sušim?

Surovi stroki so neuporabni, ker ne vsebujejo arome. Potem ko so dozoreli na rastlini jih je potrebno posušiti/fermentirati. Prvi del tega postopka poteka na soncu, drugi del pa na temnem in zračnem prostoru.

Lahko naredim potaknjence? Se presaja s koreninami?

Potaknjence lahko delate, ko je rastlina dovolj velika, da bo brez težav prenesla rez. Koščke stebla s tremi ali štirimi listi posadite v majhen lonček s šotnim mahom, ki naj bo konstantno vlažen.

Jo je mogoče naročiti preko spleta?

Da.

V vanilariju proizvajam svoj kisik in ogljikov dioksid in si s tem ustvarjam svoje ozračje. Moja hiška (vanilarij) se zaradi tega procesa zarosi. Tako lahko tudi dolgotrajno preživim v popolnoma zaprti posodi, ki mi omogoča rastne pogoje, kot v moji domači tropski džungli.

Spremembe v temperaturi in osvetljenosti namreč povzročijo izhlapevanje vode iz drenažnega sloja, hkrati pa le-ta odteka nazaj na dno vanilarija.

Ideja o prvi plantaži vanilije v Sloveniji  je dozorevala že več let. Začetek sega v leto 2007, ko smo v Tropski vrt v Dobrovniku  zasadili prve sadike vanilije, ki so se v Tropskem vrtu odlično počutile. Ker je vanilija vzpenjalka, ki vsako leto v idealnih pogojih zraste več metrov, smo pokrbeli za oporo in se po treh letih razveselili prvih cvetov. Veliko zanimanja za rastlino in njeno gojenje so pokazali tudi obiskovalci Tropskega vrta – teh je na leto okrog 80.000 –  zato smo se odločili količino gojenih rastlin povečati in sadike vanilije ponuditi tudi kupcem.

Dodatne nasade smo naredili v letu 2021, ko smo proizvodnjo oz. gojenje in predelavo vanilije tudi registrirali in gojenje sadik razširili v ločen del rastlinjakov, kjer smo prej gojili falenopsise. Z leti smo pridobili ogromno informacij o gojenju vanilije v tropskih krajih in navezali stike s proizvajalci na Madagaskarju, Ekvadorju, Gvatemali in Reunionu. Tako smo prišli tudi do pravih sadik najboljših sort vanilije, ki se gojijo na plantažah po svetu. V letu 2020 smo iz francoskega kmetijskega inštituta CIRAD, lociranega na Reunionu dobili mlade sadike večine njihove zbirke različnih vrst vanilij. Na tak način se na večih lokacijah po svetu ohranjajo genotipi potencialno zanimivih vrst rastlin, hkrati pa se z razpršitvijo gojenja zmanjša možnost izgube teh rastlin za človeštvo.

Vzgoja vanilije v rastlinjakih Ocean Orchids je ekološko certificirana, gojena z uporabo geotermalnega ogrevanja, hkrati pa sledi svetovnim trendom socialne pravičnosti v kmetijstvu. Mizerna plačila kmetom in otroško delo sta na žalost še vedno globoka zakoreninjena v gojenje te začimbe.

Trenutno v Ocean Orchids uspeva kar 15. 000 sadik vanilije, ki bodo sestavljale našo bodočo plantažo, del teh sadik pa je na voljo tudi kupcem v t.i. Vanilariju – posebni stekleni posodi, podobni epruveti, kamor je rastlina posajena.

Vanilarij je s plutovinastim zamaškom zaprt ekosistem, v katerem se ohranja visoka vlažnost, vanilije pa posledično ni potrebno zalivati dokler ne zraste do vrha epruvete. Več o značilnostih Vanilarija in gojenju vanilije si lahko preberete TUKAJ.

Rastline so na voljo v prodajalni Tropskega vrta v Dobrovniku in naši spletni strani, kmalu pa jih boste našli tudi na prodajnih policah ene izmed trgovskih verig v Sloveniji.

Večina ljudi ne ve, da so dišeči rjavo črni stroki pravzaprav fermentirani plodovi orhideje. Botanično pravilno plod orhidej imenujemo kapsula, saj so stroki rezervirani za plodove iz družine stročnic, kamor spadata fižol, grah in njima podobne rastline. Vanilija je v celotni družini orhidej, ki je zelo obsežna, edina vzpenjalka in tako še ena izmed številnih posebnosti te skrajno zanimive in ekstravagantne družine. V naravi obstaja okoli 100 različnih vrst vanilije. Rod je pantropski, kar pomeni, da je prisoten po celotnem tropskem pasu našega planeta. To dejstvo in številne druge botanične podrobnosti pa pričajo o tem, da spada vanilija med najstarejše in evolucijsko najbolj primitivne rodove znotraj družine orhidej.

Dandanes sta glavna proizvajalca vanilije Indonezija in Madagaskar, ki skupaj proizvedeta okoli 70% vseh vanilijinih plodov, kar znaša okoli 7000 ton. Na evropskem tržišču se pojavlja predvsem burbonska (Madagaskar, Reunion) vanilija, ki velja za najkvalitetnejšo. Občasno se v Evropi pojavi še mehiška in tahiti vanilija. Imena nam povedo izvor začimbe, v praksi pa gre za dve ali tri vrste in njihove križance. Vanilija je kljub padcu cene v zadnjih letih še vedno druga najdražja začimba, takoj za žafranom. Zanimivo je, da vseh 7000 ton prave vanilije predstavlja le skromnih 5% vse arome, ki se uporabi in predela v industriji, saj preostalih 95% zaseda vanilin, ki ga s kemičnim postopkom umetno izdelujejo iz lignina in nekaterih drugih naravnih substanc.

Zgodovina vanilije se začne vsaj tisoč let nazaj v toplih in vlažnih gozdovih jugovzhodne Mehike, kjer so lokalni Indijanci iz plemena Totonacev opazili, da pod vzpenjavko, ki se ovija po drevesih, ležijo čarobno dišeči plodovi rjave barve. Verjetno so jo kot prvi uporabljali za domačo dišavo in v kulinariki, za kar sicer ni neposrednih dokazov. Obstajajo pa dokazi, da so mogočni Azteki v 15. stoletju Totonace podjarmili in od njih zahtevali davke, med drugim tudi v obliki zrelih, dišečih in posušenih strokov vanilije, ki so jo poimenovali ‘Črni cvet’ oziroma Tlilxhochitl. Iz azteških zapisov je jasno, da so vanilijo uporabljali v kulinariki, najbolj znan pa je recept, kjer so fermentirane plodove zmleli in zmešali z zmletimi semeni kakavovca ter koruze, vse skupaj pa začinili s čiliji. Ta napitek, ki velja za nekoliko surovega predhodnika današnje čokolade (xocolatl), je bil rezerviran za vladajočo elito. Azteškemu kralju Montezumi so ga morali večkrat na dan postreči v zlatih kelihih. Ker bi naj imel napitek čudežno moč in deloval tudi kot afrodizijak, so jih Montezuma in njegove priležnice spili tudi po  petdeset na dan. S prvimi španskimi osvajalci (Hernando Cortes) se je ta čarobni napoj že okoli leta 1525 pojavil na Stari celini v nekoliko spremenjeni obliki, brez čilija in koruze ter ostal skrajno luksuzna pijača evropskih dvorov polna tri stoletja. Mehiška proizvodnja je bila zelo omejena, gojenje izven Srednje Amerike pa zaradi odsotnosti opraševalcev (lokalnih čebel) ni obrodilo plodov. Glede na zapise je angleška kraljica Elizabeta I. (1558-1603) v svojih zadnjih letih vladanja zahtevala vanilijo celo v svoji vsakodnevni prehrani.

Pomemben napredek se je zgodil šele v sredini 19. stoletja, ko je Francozom na otokih ob vzhodni Afriki po številnih neuspelih poskusih uspelo izpopolniti ročno opraševanje ter tako drastično povečati proizvodnjo. Posledično je vanilija postala dostopna nekoliko večjemu krogu ljudi in se začela pogosteje pojavljati v sladicah in napitkih premožnih meščanov. Leta 1874 so v Nemčiji uspeli v laboratoriju sintetizirati vanilin, najpomembnejšo izmed več kot 200 sestavin naravne vanilije. Lahko bi rekli, da je vanilija zaradi prisotnosti sintetičnega vanilina izgubila del svoje čarobnosti, ne moremo pa zanemariti dejstva, da popularnost te arome še vedno raste, saj je z njo odišavljena vedno večja množica izdelkov, tudi izven prehranske industrije.

Vanilija cveti spomladi, ponavadi aprila ali maja. Po oprašitvi se cvet posuši, cvetni pecelj pa se zadebeli in po približno devetih mesecih dozori.

Plodove, ki še vedno nimajo nobene arome, po obiranju takoj povežejo v snope in vržejo v vročo vodo za nekaj minut. Tako se prekine proces zorenja in prične proces fermentacije. Snope nato počasi sušijo na soncu, pri čemer plodovi izgubijo večino vlage in porjavijo. Ta postopek lahko traja tudi 10 tednov, rezultat pa so arome polni, oljnati plodovi, ki se nato ločijo po velikosti oziroma kvaliteti arome.

Omeniti velja še, da se največ arome skriva na vrhu plodu, najmanj pa pri peclju.

Kupi vanilijo

Pri nas lahko kupite sadiko prave vanilije, gojene v Sloveniji. Vanilarij je steklena posoda s plutovinastim zamaškom in je zaprt ekosistem, v katerem se ohranja visoka vlažnost.